Karako d.o.o.
Cesta 30. avgusta 4
1260 Ljubljana - Polje

01 529 11 41 - Telefon
01 529 11 42 - Faks

• Vstopna stran
• Dogodki
• Velika noč

Velikonočni prazniki zajemajo 8 dni od Cvetne nedelje do Velikonočnega ponedeljka. Velikonočna nedelja je največji krščanski praznik. Velika noč je premakljiv praznik in je določena na prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni (v rimskokatoliški cerkvi torej med 22. marcem in 25. aprilom). Datum praznovanja so določili na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji leta 325, korenine praznika pa izhajajo iz judovskega prazika Passah (Pessach). Vedeti moramo, da formula za izračun polne lune, ki jo uporablja rimskokatoliška cerkev ni vedno sledila najnovejšim astronomskim odkritjem in tako lahko izračunan čas polne lune odstopa od dejanskega astronomskega opazovanja. Do razlik v določanju datuma Velikonočne nedelje je med vshodno in zahodno cerkvijo prišlo po začetku uporabe Gregorijanskega koledarja, ki ga je uveljavil papež Gregor XII. leta 1582, ker vshodne cerkve z izjemo Finske ortodoksne cerkve in Vshodnosirske cerkve za izračun datuma Velikonočne nedelje niso prevzele Gregorjanskega koledarja. Datum Velikonočne nedelje se med zahodno rimskokatoliško cerkvijo in ortodoksno ter staroorientalsko krščansko cerkvijo lahko razlikuje tudi do 5 tednov, lahko pa je tudi na isti datum. Velikonočni prazniki imajo poleg krščanskega pomena tudi tradicionalni pomen z uveljavljenimi navadami družinskega praznovanja. Za vernike je Velikonočna nedelja dan očiščenja, ko je Jezus tretji dan po križanju in usmrtitvi na Kalvariji vstal od mrtvih in odrešil človeštvo. Samo vstajenje od mrtvih je božje delo, ki ga ni videl noben človek.

Po tradiciji so ženske v predvelikonočnem času počistile hišo in okolico ter se odele v praznična oblačila. Moški, ki so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom, pa so se v velikonočnem času odrekli delu na polju, predvsem na Veliki petek. Z veliko nočjo je tesno povezan tudi velikonočni zajec z velikonočnimi jajci (pirhi, pisanice). Tradicija je k nam prišla iz Nemčije, kjer se je razvila v 17. stoletju. Z Veliko nočjo prihaja tudi pomlad in znanilci pomladi so tudi zajci s številnim potomstvom, ki iščejo hrano v bližini človeških domov. Tako so jim pripisali tudi nošenje jajc (pred tem so bile to lisice, štorklje in druge živali). Glede barvanja pirhov obstaja več legend. Ena izmed njih pravi, da so jih barvali zato, da bi jih razločili od svežih (ker je pred Veliko nočjo bil zapovedan 40 dnevni post, so jajca skuhali in jih tako ohranili do Velike noči, čeprav današnje vedenje o hrambi živil pravi ravno obratno). Druga legenda pravi, da so jih barvali zato, da bi jih otroci lažje našli, če bi na Velikonočno nedeljo padel sneg (kot se je zgodilo pred tem in so bili otroci takrat ob pričakovano veselje).

Želimo vam prijetne praznike!